Sem otrok sveta. Nepoboljšljiva potepinka. Nemir me vedno znova potegne stran od ustaljenih poti, nekam daleč, kjer nikoli ne veš, kako se bo naredil dan. In zmeraj težje je priti nazaj, ujeti vsakdan in zaživeti rutino... Zato morda nekoč nekje ostanem!
Do takrat pa lovim delčke barv, ritmov in čustev, ki jih doživljam na svojih poteh in jih poskušam sestaviti v Pobarvankah.
