Prav zanimivo, kako drugačno je bilo mesto Celje tisto dopoldne, ko sem ga srkala v družbi "sposojene" sedemletne deklice Lane.
Vse tiste stavbe, mimo katerih sicer hodim vsak dan in jih sploh ne opazim, so se spremenile v prijazne kulise z zanimivimi detajli. Znane ulice so nenadoma postale mamljiv labirint detajlov, za katere pred tem sprehodom sploh nisem slutila, da so tam. Še tisti "brezposebnosti" most čez Savinjo se je spremenil v razigran poligon za zganjanje norčij.
Hmm, a sem res že čisto pozabila, kako nagajiv in brezskrben je svet skozi otroške oči in v otroški družbi?
Celje, november 2012
Ni ti bilo težko - mala je špica!
OdgovoriIzbrišiJaz bi vključila še psičko - človeški in pasji otrok v igri - koliko pogledov, vragolij, nasmehov, objemov...
LP, Vanja
http://zaspancki.si/
Prva je drugačna - svetovna, pa vendar, ostale kažejo na odprtost karakterja, pripravljenost objeti ves svet, vedno znova in znova... naj živi(jo) v tem prepričanju in morda bo svet s časom res postal bolj prijazen.
OdgovoriIzbrišiVanja
Kak je fajn izpadla. Super sta opravili nalogo- vsaka po svoje.všečkano
OdgovoriIzbrišid.