Pasja razstava. Saj ni kaj veliko
pisati in razglabljati. Je pa zato veliko videti in se čuditi. Zlasti tisti
neizmerni vnemi za kar najboljši videz
svojih ljubljenčkov, ki jo je mogoče zaslediti v zakulisju. Lepotno tekmovanje, pač.
Sama pustim svojega ljubljenčka – pardon, ljubljenčko, vedno doma. Rajši vzamem zraven fotoaparat. In pritiskam. In uživam. In se čudim. Tokrat sem potrebovala celih pet minut, da sem ugotovila, zakaj držijo ene »mame« gobčke svojih ljubljenčkov trdno skupaj. No, če komu ni potegnilo: da si ne bi polizali dlake, pravzaprav uničili frizure, kakopak! Ker vzorno urejena, počesana, natupirana in polakirana čaka, da se v vsej svoji nečimrnosti pokaže v areni. In tu ni milosti, ljubljenčki gor ali dol!
Sama pustim svojega ljubljenčka – pardon, ljubljenčko, vedno doma. Rajši vzamem zraven fotoaparat. In pritiskam. In uživam. In se čudim. Tokrat sem potrebovala celih pet minut, da sem ugotovila, zakaj držijo ene »mame« gobčke svojih ljubljenčkov trdno skupaj. No, če komu ni potegnilo: da si ne bi polizali dlake, pravzaprav uničili frizure, kakopak! Ker vzorno urejena, počesana, natupirana in polakirana čaka, da se v vsej svoji nečimrnosti pokaže v areni. In tu ni milosti, ljubljenčki gor ali dol!
Pa »viklerji« v dlaki, kovčki z
opremo, ki se je ne bi sramovala nobena frizerka, posebne stekleničke za vodo z
ozkim grlom, da o stajicah, vozičkih in kar je še tega, sploh ne govorim!
Komaj čakam, da pridejo spet! V
Celje, mislim. Ker se jih nikoli ne naveličam opazovati: kužkov, ker jih
obožujem, ter njihovih lastnikov, ker jih občudujem … ker se jim da!
Sicer pa: vsak po svoje, pravijo
modri.
Celje, december 2012
Zabavna zgodba. Tudi jaz nisem za takšne štose, kuža naj bo kuža.. tudi brez posebne frizure je itak najlepši:-)
OdgovoriIzbriši