Ko sem bila majhna, sem od frizerja vsakič prišla objokana. Ne vem, zakaj, ampak komunikacija med mano in frizerkami je šla vedno mimo. In vsaka mojstrica škarij je naredila enako napako: moji sprednji lasje so bili vedno postriženi previsoko. Vedno!
Sledilo je obdobje osemdesetih. Divje frizure, vedno na polno »natupirane« (a mladi sploh še poznajo ta izraz?). Sama sebi sem se zdela cool… takrat!
Zdaj sem že skoraj dvajset let zvesta enemu frizerju, vedno zadovoljna s frizuro, in tudi če bi mi predlagal modre lase, pristrižene zgolj na
In potem pridem v Afriko. Pa me čisto začarajo pričeske lokalk, še posebej kitke po celi glavi. Zakaj si sodobne Afričanke ravnajo lase in želijo biti podobne nam, belkam, ko pa je mene odneslo v prvi salon za frizure sredi totalno ne turistične Dodome in komaj sem dopovedala prisotnim, da želim take kitke, kot jih imajo domačinke. Ja, spet je bila komunikacija med mano in frizerkami mimo; jaz angleško, one Svahili, ampak na koncu je vse »štimalo«.
Ampak še zdaj mi ni jasno, zakaj se je v salonu naenkrat naredila gneča domačink, vse pa so me skrivaj pogledovale in se hihitale…
Ni komentarjev:
Objavite komentar