Orangutani. V malajščini "ljudje iz gozda", ki v naravnem okolju živijo le še na Sumatri in Borneu.
Srečanje z njimi v tropskem deževnem
gozdu narodnega parka Gunung Leuser nekje pri Bukit Lawangu na Sumatri je bilo
nekaj posebnega. Nikoli ne bom pozabila, kako so orangutani vsake toliko prihajali
ogledovat nas, vsiljivce, ko smo se, v želji po eksotiki, nekaj dni potikali po džungli. Tisto mogočno šumenje nekje daleč med drevesi, pa ječanje vej
pod težo teles, ki lahko tehtajo tudi 90 kg in spuščanje po deblu vse do takšne
višine, da smo jim lahko v stegnjeno roko podarili kak sadež … prima!
Seveda ne morem mimo moraliziranja, ali ljudje sploh imamo pravico vznemirjati jih v njihovem naravnem okolju?
Bukittinggi. Nekaj dni kasneje. Še vedno Sumatra. Turistični park z živalskim vrtom, kjer se zbirajo domačini in turisti. Prizor apatičnega »kuštravčka«, orangutana z odsotnim pogledom, ki se je z rokama oklepal rešetk na kletki brez upanja za drugačno življenje, mi ni prinesel zadovoljstva.
In spet ne gre brez pomislekov, od kod nam, ljudem, ideja, da jih trgamo iz naravnega okolja in jih zapiramo v kletke?
Bojda si ljudje in orangutani
delimo več kot 96 odstotkov genov. A mi zna kdo pojasniti, zakaj so tisti slabi 4
odstotki toliko pomembni, da smo ljudje tako »falili«?
Sumatra, julij 2009
Berem prvič, drugič, tretjič in vedno bolj me je sram, da sem med tistimi, ki imamo 4 gene več... Sram me je, čeprav nisem ničesar naredila da so živali za rešetkami. Sram pa me je tudi, ker ničesar ne naredim, da živali ne bi bile več za rešetkami.
OdgovoriIzbrišiVerjetno je v resnici tako, da so morale postati živali apatične, ker smo apatični mi, intelegentni, materialistični in egoistični ljudje, ki si zaradi dobička lastimo pravico upravljati z življenji vseh tistih, za katere smo ocenili, da so po hierarhični lestvici pod nami. Pa so res?
d.
Lara, dobro vprašanje 4%?
OdgovoriIzbrišiA sploh obstaja kak približek principa, ki bi bil pravilen, primeren oz. najboljši za vse: živali, rastline in ljudi hkrati?
OdgovoriIzbrišiŠkoda, da me v srednji šoli filozofija ni zanimala, le kako bi mi na tole odgovoril moj takratni profesor ...
In, ja, tisti (manj kot) 4% so tudi mene šokirali!