Takole sem zapisala 26. 6. 2008 v
moj popotni dnevnik:
»4. – 7. dan: Trekking na Machu
Picchu
Prvi dan vzpon na prelaz Abra
Malaga 4350 m visoko in nato spust s kolesi do Santa Marie na 1400 m.
Spuščali smo se približno 6 ur in
uživali v pogledih na nasade bananovcev, kavovcev, kokinih grmov in ostalih
rastlin. Santa Maria totalno nerazvita, imajo pa internet!Ko je Peter videl sobo, je samo pogledal izpod čela in komentiral: »Lara – soba!«
Večerja dobra: omleta, piščanec, krompir, riž … »
No, danes se sicer ne spomnim, zakaj si takrat
nisem zabeležila, da smo nevede najeli neregistriran avto, da so nas ustavili
policaji, pa nič komplicirali, da smo prvič v življenju videli lame v naravnem
okolju, da smo cel spust naredili brez kolesarskih hlač, da smo srečali celo
množico zanimivih ljudi, da tista soba na koncu koncev sploh ni bila problem (imela je pač le
tri osnovne postelje in od opreme čisto NIČ drugega), ampak so bili problem posebni
mini komarji, za katere smo takrat mislili, da so mušice, njihovi piki pa so
nas začeli zahrbtno srbeti šele kakih deset dni kasneje.
Verjetno zato, ker se še danes
vsega spomnim, kot da se je pravkar zgodilo ...
Peru, junij in julij 2008
Ni komentarjev:
Objavite komentar